MIKROBI / zaper-zaperino.com / zaper-zaperino.si / zapper-zapper.si

https://www.zapper-zapper.si/

Zapper-Zaper-Zaperino je protimikrobna osebna bioresonanca

za domačo uporabo za vso družino.

Človeško telo je že po naravi poseljeno z mikrobi, nekateri med njimi so škodljivi in prinašajo bolezni,

njihov dom pa so zakisana mesta v telesu z nezadostnim energijskim pretokom in premalo kisika.

Zapper Zaper Zaperino protimikrobna osebna bioresonanca za domačo uporabo za vso družino

Bolezenski ali patogeni mikrobi izločajo toksine, s katerimi škodujejo telesu in povzročajo bolezni:

Nekateri mikrobi so tako nevarni zato, ker izločajo toksine, ki so povzročitelji bolezni.

Bakterije izločajo eksotoksine, glivice in plesni pa mitotoksine.

Na primer kandida izloča hud živčni strup acetaldehid, ki izčrpava organizem.

O mikrobih:

Poglejmo kateri mikrobi (zajedavci) nas običajno napadajo in jih moramo premagati, kadar zbolimo ali pa se nas loteva.

VIRUSI

Virusne okužbe zgornjih dihal:

Adenovirusi: virus prehlada, vnetje, nebnice, nosnožrelnega prostora, očesne veznice, pri dojenčkih pa tudi vnetje sapnika, dušnikov in pljuč.

Rinovirusi: virus prehlada.

Virusne okužbe spodnjih dihal:

Virus influence: gripa, obstaja veliko tipov tega virusa.

Virus parainfluence: vnetje sapnic in žrela, pljučnica.

Respiracijski sincicijski virus: bronhitis in pljučnica pri dojenčkih.

BAKTERIJE

Bakterijske okužbe gornjih dihal:

Streptococcus haemolyticus A: je beta-hemolitični streptokok skupine A, ki povzroča vnetje žrela in kože, škrlatinko (splošna bolezen z vnetjem žrela in osipom na koži). Izloča encime in razne EKSOTOKSINE, med njimi beta–hemolizine, ki POPOLNOMA RAZGRADIJO rdeče krvničke (eritrocite). Izloča tudi eritrogeni toksin, ki pri škrlatinki povzroča osip na koži. Pozne posledice okužbe z Streptococcus haemolyticus A se po 3-4 tednih lahko pokažejo kot revmatična vročina, preobčutljivostne reakcije tipa III in odlaganje imunskih kompleksov v sklepih, srcu in ledvicah, ker jih je preveč, da bi se lahko nemoteno izločili. Prenašalec te bakterije je človek, okužimo se s stikom. STREPTOKOKI SO ‘GRAM POZITIVNE’ OBLE BAKTERIJE, KI ŽIVIJO BREZ KISIKA (SO ANAEROBNE), TVORIJO SPORE (SO SPOROGENE).

Streptococcus agalactiae: je beta-hemolitični streptokok skupine B, izloča beta-hemolizine, ki POPOLNOMA RAZGRADIJO rdeče krvničke ali eritrocite, prenaša pa se preko živali. Okužimo se z govedom ali z nepasteriziranim mlekom. Pogosto naseljuje sluznice dihal in rodil, zlasti pri nosečnicah, novorojenček se okuži pred ali med porodom in če se ne zdravi, lahko dobi hudo vnetje možganov.

Streptococcus salivarius: je ustni streptokok, ki NE razkraja rdečih krvničk ali eritrocitov, nahaja se v slini in na jeziku tudi pri zdravih ljudeh, kadar se prekomerno namnoži, pa lahko povzroča endokarditis (vnetje srca).

Streptococcus sanguis: je alfa-hemolitični ustni streptokok, normalni prebivalec ustne votline, ki DELNO RAZGRAJUJE rdeče krvničke ali eritrocite. Sodeluje v zgodnji fazi zobne gnilobe, pogosto povzroči vnetje hibavih srčnih zaklopk, to je subakutni bakterijski endokarditis.

Streptococcus mutans: je ustni streptokok, ki NE razkraja rdečih krvničk ali eritrocitov, prilepi se na zobe tudi pri zdravih ljudeh, iz saharoze (sladkor) tvori velike molekule glukanov in glikanov, to so polisaharidne obloge na zobeh, če jih ne odstranjujemo, se razvije zobna gniloba ali karies. Vsi ustni streptokoki lahko povzročajo ognojke ob zobeh in v zobnih koreninah.

Corynebacterium diphtheriae: povzroča vnetje žrela, nebnic, nosu, sapnika, sapnic, kože in ran. Nahaja se tudi v nosu in žrelu zdravih ljudi, 1-3 odstotke je takšnih klicenoscev, ki ne zbolijo, prenaša se z izločki dihal in s stikom, odporna je proti izsušitvi, zato več tednov preživi na predmetih in v prahu, onesnaženem s posušenimi izločki dihal. Bakterija izloča hud strup, difterijski eksotoksin, ki uniči celice sluznice, ki se skupaj s plazmo nabirajo v žrelu v debeli odmrli plasti, ki ovira dihanje, bolezen se imenuje davica in je smrtno nevarna. Difterijski eksotoksin prenika v kri in okvari za življenje bistvene organe kot so srce, ledvice, jetra, nadledvično žlezo in živčevje. JE ‘GRAM POZITIVNA’ PALIČASTA BAKTERIJA, KI ŽIVI SAMO BREZ KISIKA (OBVEZNO ANAEROBNA), NE TVORI SPOR (NI SPOROGENA), RAZLIČNIH OBLIK (PLEOMORFNA), NEGIBLJIVA.

Corynobacterium: mnoge vrste rodu korinobakterij niso patogene in živijo kot normalna bakterijska populacijanačlovekoviinživalskikožiinnasluznicahdihal.

Arcanobacterium haemolyticum: povzroča vnetje žrela,bolezenjevčasihpodobnaškrlatinkialipadavici,virokužbeinnosilecječlovek.

Klebsiella ozenae: povzroča vnetje nosu in zgornjih dihal.

Klebsiella rhinoscleromatis: povzroča vnetja nosu in zgornjih dihal.

Bakterijske okužbe spodnjih dihal:

Streptococcus pneumonia (pnevmokok): povzroča pljučnico, pljučni absces, vnetje srednjega ušesa, sinusov, možganskih open in sepso, je najpogostejši povzročitelj vnetij spodnjih dihal. Pogosto naseljuje sluznico zgornjih dihal pri šolskih otrocih, pa tudi pri odraslih, kadar pride do zmanjšane imunske odpornosti, pa vdrejo v spodnja dihala zlasti pri starejših, ki že imajo okvare pljuč in srca. Povzroča lahko tudi vnetje rodil in možganske opne (meningitis). PNEVMOKOKI SO ‘GRAM POZITIVNE’ OBLE BAKTERIJE (KOKI), premera 1 mikrometer (milijoninka metra), ki so navadno v parih ali verižicah.

Haemophilus influenzae: povzroča epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, pljučnico, vnetje srednjega ušesa, očesne veznice in sepso. Je eden najpogostejših povzročiteljev vnetij spodnjih dihal, najbolj ogroženi so otroci od dveh do štirih let starosti. JE DROBNA ‘GRAM NEGATIVNA’ PALIČASTA BAKTERIJA (BACIL).

Bordetella pertussis: povzroča oslovski kašelj, to je vnetje sapnika in sapnic z značilnimi napadi hudega kašlja. Izloča hud strup trahealni citoksin, ki uniči migetalke v sapniku, zato telo s kašljem skuša odstraniti povečane količine sluzi, nastale zaradi vnetja. JE DROBNA ‘GRAM NEGATIVNA’ BAKTERIJA.

Klebsiella pneumoniae: povzroča zelo hudo pljučnico s hudimi okvarami pljučnega tkiva s krvavitvami in ognojki. V celični steni ima ENDOTOKSIN, ki okvari pljučno tkivo. Pri pet odstotkih zdravih ljudi prebiva v žrelu in črevesju, to so klicenosci. JE ‘GRAM NEGATIVNA’ NEGIBLJIVA PALIČASTA BAKTERIJA (BACIL).

Mycoplasma pneumoniae: je znotrajcelični zajedavec (brez trdne bakterijske stene), tudi virusi so znotrajcelični zajedavci. Povzroča vnetje žrela, sapnika, sapnic, obnosnih votlin, srednjega ušesa in pljučnico. Širi se preko tesnih stikov in v prostorih, napolnjenih z ljudmi predvsem pri mladih odraslih ljudeh, razširjena je po vsem svetu. Manjši del okuženih zboli z znaki okužbe zgornjih dihal, od tega jih dobi ena četrtina pljučnico, ki je bolezen spodnjih dihal.

Chlamydia pneumoniae (klamidije): povzroča vnetja zgornjih dihal in pljučnico. Prenaša se prek izločkov dihal, naseljuje le človeka, pojavlja se po vsem svetu. KLAMIDIJE SO ‘GRAM NEGATIVNE’ BAKTERIJE.

Branhamella (Moraxella) catarrhalis: lahko je del normalne bakterijske populacije zgornjih dihal, pri zmanjšani imunski odpornosti pa lahko povzroči vnetja zgornjih dihal, srednjega ušesa in pljučnico. JE ‘GRAM NEGATIVNA’ BAKTERIJA OKROGLE OBLIKE (KOK), KI SE POJAVLJA V PARIH.

Legionella pneumophilia: povzroča pljučnico in gripi podobna vnetja dihal pri manj odpornih osebah, v naravi živi v vodi, v vodnih algah in vodnih amebah. Okužimo se z aerosoli iz vodovodnih naprav, saj je odporna na kloriranje vode. JE ‘GRAM NEGATIVNA’ BAKTERIJA.

Actinobacter calcoaceticus: povzroča pljučnico, sepso, okužbe sečil in ran. V naravi živi v tleh in v površinskih vodah. Naseli na vlažnih delih kože in na sluznicah človeka. JE ‘GRAM NEGATIVNA’, KRATKA PALIČASTA BAKTERIJA (BACIL).

Actinomyces genus (aktinomicete): živijo lahko v ustih kot del normalne bakterijske populacije, pri manj odpornih pa lahko povzročajo pljučno aktinomikozo, pljučni absces in bolezni obzobnih tkiv. AKTINOMICETE SO ‘GRAM POZITIVNE’ RAZVEJANE KRATKE PALIČASTE BAKTERIJE, KI ŽIVIJO BREZ KISIKA (SO ANAEOBNE) OZIROMA Z MANJ KISIKA (MIKROAEROFILNE). Aktinomicete so bakterije, ki lahko oblikujejo micelij in razraščajo podobno kot glive (kvasovke in plesni), le da je celična zgradba aktinomicet EUKARIONT (enostavna zgradba pracelice), glive (kvasovke in plesni) pa imajo kompleksno celično zgradbo EUKARIONT (kot višje razvite celice rastlin in živali). Aktinomicete so tudi kompostne bakterije, ki živijo v zemlji in kompostu, sodelujejo v procesu gnitja in organskega razkroja.

Mycobacterium tubercolosis (mikobakterije): povzroča tuberkolozo, to je kronična okužba pljuč, ki traja več mesecev ali let, razširi se lahko tudi na kosti, možganske opne, v ledvice in druge organe (včasih se začne kot okužba kože in prebavil, ne pljuč). Povzroča kašelj, izmeček, povišano telesno temperaturo, hujšanje. Prenaša se z vdihavanjem okuženih kapljic preko kašljanja ljudi, ki imajo odprto tuberkolozo, pri kateri je zaradi uničenega (vnetega) pljučnega tkiva nastala odprta povezava s sapnikom in sapnicami (pri tem se bakterije masovno izločajo s kapljicami v izkašljanem zraku, v posušenih izločkih pa lahko živijo še več mesecev). Bakterije so odporne tudi na želodčno kislino (ker so obdane z debelo plastjo voskov in maščobnih kislin), uničuje pa jih sončna svetloba, UV žarki, segrevanje na več kot 60 stopinj Celzija in Zaper-Zaperino. SO TANKE, DOLGE PALIČASTE BAKTERIJE (BACILI).

Mycobacterium avium in Mycobacterium intracellulare: pri človeku povzročata podobno bolezen kot je tuberkoloza, sicer pa sta povezani z boleznimi pri perutnini, preko katere se bakterije prenašajo na človeka.

Mycobacterium leprae: povzroča gobavost (spremembe na koži, sluznici nosu in okvara živčevja). Prenaša se preko dolgotrajnega tesnega stika z bolnikom. Bolezen se začne v nosu, od koder se izločajo ogromne količine bakterij.

GLIVICE IN PLESNI

Glivične okužbe zgornjih dihal:

Candida Albicans: bele lise vnetja na rdeči sluznici v ustih, v žrelu, na dlesni in trdem nebu.

Glivične okužbe spodnjih dihal (sistemska mikoza, nastane z vdihanjem spor gliv iz okolja):

Histoplazma capsulatum: povzroča tuberkolozi podobno bolezen.

Aspergillus niger: nitasta plesen, vnetje v pljučih, obnosnih votlinah in zunanjem ušesu.

Aspergillus flavus: isto kot gornja, vnetje v pljučih, obnosnih votlinah in zunanjem ušesu.

Cryptococcus neoformans: kvasovka s kapsulo, vnetja centralnega živčevja in možganskih open, pljuč, zgornjih dihal, nahaja se v iztrebkih golobov in ptičev, okužba je skozi dihala, najbolj nevarna je za ljudi z zmanjšano celično imunostjo.

Pneumocystis carinii: vstopi skozi dihala in lahko povzroči pljučnico predvsempriljudehzokvarjenoceličnoimunostjo.

Candida albicans: v ugodnih razmerah se namnoži z vraščanjem v tkiva pljuč predvsem pri ljudeh z zmanjšano celično imunostjo, na primer po jemanju antibiotikov, ki uničijo normalno in zdravo bakterijsko populacijo zgornjih dihal.

PRAV VSAK ČLOVEK JE LAHKO VEDNO ZNOVA OKUŽEN z mikrobi IZ OKOLJA:

ZRAK, HRANA, VODA in od drugih živih bitij – ŽIVALI in LJUDI V SVOJI OKOLICI

Mikrobi (zajedavci) so v nevidni obliki prisotni vse okrog nas, v vsem kar zaužijemo in tudi v našem telesu. Lahko jih dobimo skozi vdihavanje prahu ali zraka, v katerem so spore zajedavcev, ali pa v stiku z zemljo (kjer so ravno tako njihove spore). Mikrobi so tudi na vrtni zelenjavi, v mleku, mesu in postanih jedeh. Ne manjka jih v hladilniku, gobici za pomivanje, deski za rezanje in kuhinjskem pultu. Tudi v stiku z domačimi živalmi, insekti in klopi se lahko okužimo. Prenašalci mikrobov pa so tudi ljudje v naši okolici. Lahko da so bolni, ali pa so klicenosci, to pomeni, da so sami zdravi in ne zbolijo kljub temu da so okuženi, drugi pa se od njih nalezejo bolezni.

Ali bomo zboleli ali ne, je odvisno od trenutnega stanja našega imunskega sistema in od količine stresa, ki smo mu trenutno izpostavljeni. Stres odvzame telesu energijo, tako da je manjka za normalno delovanje imunskega sistema, prav tako pa tudi za prebavo in celično presnovo. Zakisana presnova je hrana mikrobom, tako da se hitreje množijo, izločajo več toksinov in povzročijo bolezen.

Bakterije so po velikosti toliko večje od virusov, da lahko v večjih bakterijah živi tudi po tisoč virusov. Virusi se tudi razmnožujejo v bakterijah (na primer virus Herpesa živi v naših živčnih celicah). Ko kakšna bakterija v našem telesu odmre, se iz nje sprostijo virusi in napadejo naše telo.

Manjši zajedavci vedno živijo v večjih parazitih.

Večji zajedavci so vedno poseljeni z manjšimi paraziti.

Vsi zajedavci si iščejo zatočišče in hrano vsepovsod.

Ko odmrejo večji mikrobi, se namreč iz njih vedno osvobodijo manjši. Ker so virusi najmanjši od zajedavcev, ostane na koncu vedno še Adenovirus (ali kakšni drugi), ki povzroča prehlad, kadar zaide v dihala. Iz tega razloga mikrobe (zajedavce ali parazite) dnevno zatiramo z ZAPERJEM trikrat zapored po 7 minut z 20 minutnima pavzama. V pavzi počivamo ali opravljamo lažja in nezahtevna opravila.

Če uporabimo ZAPER na začetku samo enkrat ali pa le dvakrat zapored, lahko iz zgoraj opisanega razloga že v nekaj urah dobimo kakšne simptome prehlada v obliki zdravilne krize ali Herxheimerjeve reakcije. Zato šele tretja 7 minutna terapija na isti dan zares zagotavlja varnost pred mikrobi.

ZAPER terapija traja na začetku vsak dan zapored 1-4 tedne, da se telo dobro izčisti mikrobov. Takšno terapijo lahko ponovimo vsake 3 mesece (vsak letni čas), da se obvarujemo pred ponovnimi okužbami iz okolja. Za preventivo pa jo uporabljamo enkrat tedensko skozi vse leto za otroke in odrasle. Otroci se igrajo zunaj in velikokrat na tudi tleh, radi dajejo prste v usta, težko je v celoti nadzirati njihovo umivanje rok, zato so zelo izpostavljeni okužbam z raznimi mikrobi. Uporaba ZAPERJA lahko pomaga zelo zmanjšati število njihovih bolezni in prehladov (ter izostankov v šoli).