Bazilika za glavo

BAZILIKA je idealna za ZDRAVILNE obroke z lepo aromo, svežim vonjem in prijetnim okusom. Je 'sveta' rastlina, odžene temne misli, IZČRPANOST in DEPRESIJO. Osvežuje glavo, pri delu in učenju izboljša UMSKO koncentracijo ter poglobitev tudi v molitvi in meditaciji. Mnogi večji TEMPLJI imajo po njej ime 'BAZILIKA', ker odganja zle duhove in pesimizem ter odpira zavedanje.

Proti vnetjem

BAZILIKA poživlja CIRKULACIJO, blaži GLAVOBOL in pomirja MIGRENE. Odpravlja VNETJA povsod po telesu, tudi v pljučih, ledvicah in mehurju, dlesnih, želodčni sluznici in črevesju. Je naravni vir ŽELEZA za več krvnega HEMOGLOBINA in celično dostavo več kisika. Bazilike lahko pojemo neomejeno kolikor želimo, tako kot solato.

10-20 lističev

Če imamo BAZLIKO v vrtu, si privoščimo vsak dan 10-20 svežih lističev, ki jih zgrizemo in poplaknemo. Ali pa jo natrgamo k paradižniku, siru, kuhanim jajcem, svežim kumaricam in solati. BAZILIKA rada raste v lončku na okenski polici, v navadni pusti zemlji brez gnojenja, proč od direktnega sonca. Vsak dan pojemo vsaj 1-2 lističa. Dobro ju zgrizemo, ker je BAZILIKA odlična proti VNETJU DLESNI ali parodontozi.

Raste v lončku

BAZILIKA hitro zraste nov podmladek, odtrgamo vejico in jo damo v vodo v vazo, v enem tednu ima že korenine in jo lahko posadimo. Še hitreje požene, če damo v vodo vrbovo vejico, ta spodbuja rast njenih korenin. Lahko pa kupimo posajeno BAZILIKO v lončku in si jo sami razmnožujemo. Tako da je vsak dan na voljo vsaj 1-2 lističa sveže BAZILIKE.

Bazilikin pesto

V poletnem obilju vrtne BAZILIKE jo zmiksamo s hladno stiskanim OLIVNIM oljem, soljo in kakšnim oreškom (pinjole) ter morda dodamo še malo PARMEZANA ali drugega sira. Takšen okusen in dišeč bazilikin 'PESTO' damo na kuhane testenine (par žlic), zraven pa po želji umešamo na kockice narezan surov PARADIŽNIK. Ali pa je priloga solata. Tudi pri dušenju PARADIŽNIKA s čebulo in papriko sta BAZILIKA in ORIGANO najboljša aroma za okus.

Bazilika k paradižniku

BAZILIKA je raj za PARADIŽNIKOVE jedi kot so juhe in omake. Bazilikin 'PESTO' lahko tudi kupimo, zmiksana BAZILIKA je v OLIVNEM olju. 1 žlico 'PESTA' damo za ZDRAVILNO aromatiziranje vsake solate in priloge. Bazilikin 'PESTO' paše tudi na pečene ribe, losos in meso ne glede na vrsto. Izboljša tudi domačo PICO, da bolj diši in ima bolj poln okus.

Apigenin v baziliki

BAZILIKA vsebuje tudi APIGENIN, to je flavonoidni antioksidant, ki med drugim varuje ugodne živčne prenašalce kot so hormoni sreče pred prehitro razgradnjo z MAO ENCIMI. Varuje živčne poti in razpoloženje, da je telo psihosomatsko v ravnovesju. Lažje predelamo stres in obremenitve, telo pa je bolj trpežno na VNETJA.

Meso 1x dnevno

Bazilikin 'PESTO' je dragocen aromatični dodatek za bolj poln okus zdravih jedi, tudi brezmesnih. Meso in mesni izdelki so lahko odlična hrana 1x dnevno. Z njimi pa NE pretiravamo zaradi vsebnosti kancerogenega NITROZAMINA 1.razreda, ki nastane iz nevarnega konservansa NITRITA E-250, s katerim za obstojnost, okus, teksturo in barvo prepojijo tudi sveže meso takoj ob zakolu. V vseh salamah in konservah pa je poleg NITROZAMINA še ojačevalec okusa GLUTAMAT E-621.

Gobe, fižol, leča, grah

Zato so bolj lahke jedi kot sta tudi 'sataraš' in 'džuveč' z veliko BAZILIKE zelo dragocene kot VMESNI OBROKI, da si telo spočije od bolj obremenilnih. Telo v takšnem PAVZIRANJU nevtralizira učinke mesnih obrokov, obdelanih z rakotvornim konservansom NITRIT E-250. BAZILIKA paše tudi na GOBE, FIŽOL, LEČO in grah. FIŽOL ima veliko KALIJA in je z bogastvom BELJAKOVIN občasna zamenjava za mesne jedi. LEČA pa je bomba organsko vezanega CINKA za imunski sistem.

Korenje in zelje

Kadar imamo več PARADIŽNIKA, lahko njegov 'KISEL' okus pri dušenju na čebuli namesto z žlico sladkorja nevtraliziramo s KORENČKOM in ZELJEM. Oba v jedeh delujeta 'SLADKO'. Zraven pa skuhamo testenine, riž, krompir, BULGUR ali KUSKUS. BULGUR je zdrava žitna priloga k omakam, zelenjavi in pečenju. BULGUR je narejen iz posebnih vrst kuhane in posušene ter nato rahlo zdrobljene TRDE SORTE PŠENICE.

Bulgur in kuskus

Ker je BULGUR že 'kuhan', ga samo namočimo za 5 minut v vrelo vodo in po želji dodamo malo masla, enako kot kuskus.

Tudi KUSKUS je narejen iz TRDE PŠENICE, samo z drugim postopkom kot BULGUR. Kupimo polnozrnati bio KUSKUS. Polnozrnati zato, ker je ovojnica glavni vir mineralov in vlaknin. Bio pa zato, ker se pri škropljenju proti pleveli v ovojnico TRDE PŠENICE vrinejo HERBICIDI, ki uničijo črevesno floro.

Priloga brez kuhanja

Tekstura BULGURJA in KUSKUSA je lahka in okusna. Sestava pa je kvalitetna, ker sta narejena iz posebnih TRDIH VRST PŠENICE, ne iz mehke pšenice za običajno moko.

* BULGUR in KUSKUS sta idealna priloga BREZ KUHANJA, samo namočimo 125 gramov / za 2 osebi / za 5 minut / v 250 ml vrele vode. (Teh 5 minut lahko pustimo na minimalnem ognju). Pašeta k vsaki hrani, dajeta poln okus in prijeten občutek v ustih s svojo drobnozrnato strukturo. Tudi k medu, sadju, cimetu in jogurtu.

Bogastvo vlaknin

10 dek BULGURJA ali KUSKUSA ima kar 18 gramov VLAKNIN, to je skoraj polovico dnevne potrebe za zdravo črevesje. VLAKNINE vzdržujejo črevesno floro, so hrana za MLEČNOKISLINSKE probiotične črevesne bakterije. MLEČNOKISLINSKA presnova pravilno prebavi hrano, potegne iz nje energijo, hranila in NE ustvarja v telesu zakisanih presnovkov ORGANSKIH ODPADKOV ali 'ame'.

Proso in ajda

Za razbremenitev in razstrupljanje telesa večkrat skuhamo tudi PROSO in AJDO kot prilogo ali samostojno jed. PROSO je edino žito, ki ALKALIZIRA ČREVESJE. Ajda, riž in proso so BREZ GLUTENA. So odlična priloga za BAZILIKO, tudi kadar je želimo pojesti malo več. Začinimo lahko z malo OLIVNEGA ali BUČNEGA olja, kisa in soli kot solato. Ali pa prelijemo z jogurtom in natrgamo BAZILIKO.

Biorazpoložljivost

Vsa hranila se bolj temeljito vsrkajo skozi črevesno steno v krvni obtok in dosežejo celice, kadar jemo v prijetnem in mirnem okolju. ALFA valovi vplivajo na popolnejšo PRESNOVO brez zakisanih presnovkov ali 'ame'. Schumannovi geo impulzi Bionis in Bionizator spodbujajo naravne ALFA valove v telesu za bolj učinkovito razgradnjo in dostavo, to je BIORAZPOLOŽLJIVOST zaužitih hranil. To je še posebej važno, kadar jemo v naglici ali napetosti, Bionis imamo nekje pri sebi.

Alkivita zaperji